Spoštovani starši, lepo pozdravljeni!
V marcu smo vas na roditeljskem sestanku seznanili z analizo ankete o izostajanju. Glede na to, da je bila analiza kar zanimiva, a tudi precej obsežna, smo se dogovorili, da si jo boste v celoti lahko ogledali na naši spletni strani.
Po uvodnem pojasnilu sledi predstavitev v power pointu, za tem pa še možnost vašega komentarja.
Štiri profesorice in šolska svetovalna delavka smo vstopile v PROJEKTNO SKUPINO, v katero nas je povabila sodelavka Zavoda za šolstvo. Vabljene so bile tudi nekatere druge OŠ in SŠ. Tako že od januarja 2005 v projektu sodelujemo 3 osnovne šole in 3 srednje šole. Polni naslov projekta vseh skupin se imenuje STRATEGIJE VPLIVANJA UČITELJA NA MOTIVACIJO UČENCA.
Osrednja tema
Osrednja tema projekta je motivacija. Člani vsake skupine želijo na svoj način prepoznati in razviti tiste veščine pri sebi, učiteljih, s katerimi bi lahko okrepili notranjo motivacijo učenca – dijaka. Izhajamo iz novih strokovno-teoretičnih spoznanj, da učitelj učencem lahko samo ponudi možnost za čimbolj kvalitetno delo, od učenca pa je odvisno, kako bo ponujeno vsebino zaznal in kako jo bo predelal v svoj vrednostni sistem.
Projektno delo je zastavljeno na način akcijskega raziskovanja, kar pomeni študij strokovne literature, triangulacijo (zbiranje podatkov iz vsaj 3 različnih virov) ter sprotno spreminjanje in dopolnjevanje ciljev ter strategij – glede na nova spoznanja oz. glede na morebitne analize.
Zakaj tema prisotnost pri pouku
Motivacija je zelo splošen pojem. V mnogih šolah se govori o veliki korelaciji (povezavi) med prisotnostjo pri pouku in učnim uspehom. Seveda sama prisotnost dijaka pri pouku ne daje dobrih ocen, pa vendarle je večja verjetnost, da motivacija za prisotnost pri pouku v sebi nosi tudi nekaj motivacije za delo in učenje.
Naša skupina se je odločila, da pregledamo, koliko je izostajanja na naši šoli in kaj bi lahko kot razredničarke naredile, da bi bila prisotnost večja.
Uvodna raziskava o (ne)prisotnosti na naši šoli
Za začetek smo pregledale izostanke vseh dijakinj in dijakov za šol. leto 2004/2005. Izostankov nismo posebej delile na opravičene in neopravičene.
Prikaz izostankov glede na spol: povprečno št. ur po posameznih oddelkih v šol. letu 2004/2005
RAZRED |
DEKLETA |
FANTJE |
SKUPAJ |
1.A |
24 |
41 |
30 |
1.B |
52 |
12 |
47 |
1.C |
56 |
45 |
53 |
1.Č |
49 |
60 |
53 |
1.D |
52 |
49 |
51 |
|
47 |
46 |
47 |
|
|||
2.A |
80 |
82 |
81 |
2.B |
74 |
75 |
74 |
2.C |
101 |
64 |
94 |
2.Č |
67 |
70 |
68 |
2.D |
123 |
77 |
116 |
|
93 |
74 |
87 |
|
|||
3.A |
46 |
71 |
59 |
3.B |
76 |
58 |
74 |
3.C |
102 |
80 |
99 |
3.Č |
50 |
50 |
50 |
3.D |
114 |
106 |
108 |
|
79 |
70 |
77 |
|
|||
4.A |
33 |
38 |
36 |
4.B |
98 |
79 |
93 |
4.C |
55 |
72 |
59 |
4.Č |
91 |
78 |
85 |
4.D |
81 |
80 |
80 |
|
73 |
63 |
68 |
Skupni prikaz povprečnega števila ur izostankov samo po letnikih in po spolu
|
1. LETNIK |
2. LETNIK |
3. LETNIK |
4. LETNIK |
dekleta povprečno |
47 |
93 |
79 |
73 |
fantje povprečno |
46 |
74 |
70 |
63 |
skupaj vsi povprečno |
47 |
87 |
77 |
69 |
Kratek komentar k zgornji tabeli:
Izostanke smo analizirale po spolu, oddelkih, letnikih, konferencah in uspehu.
Izkazalo se je, da v bolj dekliških oddelkih več izostajajo dekleta, v oddelkih, kjer je več fantov oz. približno enako število deklet in fantov, pa velike razlike v izostajanju po spolu ni. Najmanj izostaja 1. letnik, največ 2. letnik, v 4. letniku pa izostajanje malce upade - nekateri profesorji pri izbirnih predmetih prisotnosti ne vpisujejo zelo natančno, saj menijo, da je dijak dovolj zrel, da bo prišel na pripravo za maturo. Več izostankov je tudi v 2. in 3. konferenci - nekateri "uspešnejši" dijaki izostajajo, da se naučijo in pridobijo dobro oceno, nekateri "neuspešni" dijaki pa izgubijo upanje ali pa "gasijo požar".
Ugotavljale smo vzroke za izostanek. Dijaki so navajali "standardne" odgovore /bolezen, preobremenjenost, težave, dolgčas.../, nekateri dijaki izostajajo zaradi raznih tekmovanj na različnih področjih.
Analiza je bila predstavljena profesorskemu zboru na redni pedagoški konferenci 8 . novembra 2005.
Glede na izsledke je bila naša hipoteza, da dijaki veliko izostajajo, potrjena, zato smo se v nadaljevanju lotile odkrivanja strategij, preko katerih bi bili naši dijaki bolj zavzeti za prisotnost pri pouku.
Anketa
Sestavile smo anketo za dijake, starše in profesorje. Ankete niso v celoti identične, večino vprašanj pa smo sestavile tako, da smo na isto tematiko dobile vpogled iz različnih zornih kotov.
Vzorec
Ankete so reševali dijaki in starši tistih štirih oddelkov, katerih razredničarke so vključene v projekt. Sodeloval je celotni profesorski zbor.
NAŠ GLAVNI NAMEN IN CILJ JE ŠE VEDNO ISTI: spoznati, kako lahko kot razredniki oz. profesorji vplivamo na večjo prisotnost pri pouku. Izhajamo iz želje, da bi si dijaki v šoli pridobili čim več čimbolj kvalitetnega znanja, da bi bili odnosi med dijaki in profesorji urejeni in spoštljivi, z zdravo mero zaupanja. Želimo korektno in dobro sodelovati s starši ter iskati rešitve, ki so dobre in sprejemljive za vse.
Projekt še ni zaključen.
Vsaka razredničarka se je odločila, da v bližnji prihodnosti poskuša vplivati na en dejavnik, ki so ga v zvezi z izostajanjem izpostavili dijaki ali starši.
Časa za to šolsko leto ni več veliko. Vendar se projekt nadaljuje do decembra 2006, torej bo za začetek novih poti še nekaj časa.
Spoštovani starši, vabimo vas, da si ogledate celotno analizo in na koncu zapišete svoje vtise, želje, pripombe. Me smo se trudile po svojih močeh, zmožnostih in znanju. Celotno delo je opravljeno v prostem času. Zato se nekaterim napakam, pomanjkljivostim in časovnemu zaostanku nismo mogle izogniti.
Lepo vas pozdravljamo!
Članice tima: Ravnatelj:
Irena, Andreja, Mojca, Irena in Mateja Marjan Luževič, prof.