1	EVROPSKI ODDELKI: Predstavitev projekta KATJA PAVLIČ ŠKERJANC Škofja Loka, 11. april 2006
2	Stalnost sprememb Če naj vse ostane, kot je, se bo moralo vse spremeniti. Se tutto deve rimanere com'è, è necessario che tutto cambi. If we want things to stay as they are, things will have to change. Giuseppe Tomasi di Lampedusa
3	PROJEKT EVROPSKI ODDELKI Programska prilagoditev gimnazije projekt Ministrstva za šolstvo in šport – sklep ministra (januar 2004) poteka skladno s Pravilnikom o posodabljanju vzgojnoizobraževalnega dela kot posodabljanje z novimi programskimi elementi zasnoval ga je ter ga izvaja (uvaja, spremlja in evalvira) Zavod RS za šolstvo poskusno se bo izvajal od š.l. 2004/05 do š.l. 2007/08 trenutno se izvaja na 16 šolah (14 šol v 2004/05, razširitev 2006/07: 1 zaradi RU, 1 zasebna)
4	Šole, ki poskusno izvajajo EO v š.l. 2004/05 - 2007/08 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (an-nem) Prva gimnazija Maribor (an) II. gimnazija Maribor (an) Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor (an) - od 06/07 dalje Gimnazija Ptuj (an-nem) Šolski center Slovenj Gradec, Gimnazija (an-nem) ŠC Splošna in strokovna gimnazija Lava (an-nem) Gimnazija Brežice (an) Gimnazija Bežigrad Ljubljana (fr-nem, 1.gen. an) Gimnazija Kočevje (an-nem) Gimnazija Poljane Ljubljana (an-ŠP, 1.gen. an-fr) ŠC Rudolf Maister Kamnik, Gimnazija (nem-IT,1.gen.an-nem) Gimnazija Škofja Loka (fr-RU) - od 06/07 dalje Gimnazija Jesenice (an-nem) ŠC Nova Gorica, Gimnazija (an-fr) Gimnazija Koper (an)
5	CILJI PROJEKTA EO so precej več, kot lahko sklepamo iz njihovega imena. Na vsebinski ravni jih sicer v integralno celoto res povezuje usmerjenost v Evropo in svet, torej evropska in globalna dimenzija, a s perspektive Slovenije. Novost je torej v spremenjenem zornem kotu - bolj kot dodatna védenja o Evropi in svetu bo za učitelja in dijaka EO pomembno poglobljeno raziskovanje vloge Slovenije v tem vedno bolj povezanem in soodvisnem svetu ter pridobivanje znanj in razvijanje veščin za njeno gospodarsko, politično in kulturno promocijo.
6	CILJI PROJEKTA Takšno vsebinsko nadgradnjo gimnazije terjajo potrebe sedanjega trenutka in realnost naše prihodnosti. Aktualnost vključitve Slovenije v združeno Evropo narekuje usposobitev mladega človeka za medkulturno komunikacijo, saj bo živel v demokratični večkulturni in večjezični družbi, v kateri bo moral, soodgovoren za njen bodoči razvoj, dobro poznati tako sebe in svoje korenine kot tudi druge kulture in ljudi, zavedati se bo moral svojih človeških in državljanskih pravic in dolžnosti, razmišljati samostojno in kritično, odprto in tolerantno.
7	KLJUČNI POJMI AVTENTIČNOST ciljev vsebin in dejavnosti vrednotenja znanja učnega okolja evropska in globalna dimenzija medkulturna komunikacija mednarodne izmenjave integrirani kurikulum: multidisciplinarnost interdisciplinarnost transdisciplinarnost timsko poučevanje/timsko delo projektni pristop/projektno delo uporaba sodobnih orodij
8	SPREMEMBE - NOVOSTI NA RAVNI: učnih ciljev programa zgradbe programa predmetov novi učni načrti nova učna gradiva didaktike
9	SPREMEMBE - NOVOSTI NA RAVNI UČNIH CILJEV PROGRAMA evropska in globalna dimenzija - s perspektive Slovenije medkulturna vzgoja - komunikacija - sodelovanje tujih učiteljev, programi mednarodnega sodelovanja sintetično mišljenje - holistično znanje - integrirani kurikulum - medpredmetno povezovanje
10	VSEBINSKI CILJI Vzgoja in izobraževanje za mednarodno razumevanje: za osebno identiteto za nacionalno identiteto in državljanstvo za evropsko državljanstvo za svetovno državljanstvo za medkulturno razumevanje
11	SPREMEMBE - NOVOSTI NA RAVNI ZGRADBE PROGRAMA integrirani kurikulum, ki ga omogoča učnociljna in vsebinska rdeča nit (evropska in globalna dimenzija s poudarkom na medkulturni komunikaciji), ter nova vloga izbirnega dela programa, saj izbirni predmeti niso več niti naključni nabor posameznika niti razširitev priprav na maturo, ampak so učnociljno, vsebinsko in izvedbeno povezani med seboj in z jedrnim delom programa v kohezivno in koherentno celoto
12	SPREMEMBE - NOVOSTI NA RAVNI PREDMETOV drugačna narava izbirnih predmetov transdisciplinarni pristop projektni pristop diferenciacija (razširitev in zvišanje zahtevnosti) ciljev učenja tujih jezikov CCLL content-centered language learning FLAC foreign language across the curriculum
13	Novi cilji učenja tujih jezikov Umestitev v šolski sistem (Ú ponudba šole): Čim več jezikov z različnimi družbeno-kulturnimi vlogami (lingua franca, sosedski jezik, jezik okolja, manj govorjeni jezik…) Diferenciacija učnih ciljev Odločitev posameznika (Ú svetovanje, usmerjanje): Izbira jezikov z raznolikimi vlogami Dosežene jezikovne kompetence na različnih stopnjah (receptivne – produktivne, CEF) Jezik (Ú spremembe programov, UN, poučevanja): Od medosebne k medkulturni komunikaciji Tuji jezik kot učni cilj in učno sredstvo
14	Večjezična in večkulturna Evropa Una Europa di pologlitti non è una Europa di persone che parlanno correntemente molte lingue, ma nel migliore dei casi di personne che possono incontrarsi parlando ciascuno la propria lingua e intendendo quella dell’altro, che pure non saprebbero parlare in modo fluente, e intendendola, sia pure a fatica, intendessero il “genio”, l’universo culturale che ciascuno esprime parlando la lingua dei propri avi e della propria tradizione. Večjezična Evropa ni Evropa ljudi, ki znajo odlično govoriti več jezikov, ampak Evropa ljudi, ki se sporazumevajo tako, da vsakdo govori svoj jezik in razume drugega, četudi ga morda ne zna tekoče govoriti. In ko razume drug jezik, čeprav z naporom, razume tudi njegovega duha – kulturni univerzum, ki ga človek izrazi, ko spregovori v jeziku prednikov in svojega kulturnega izročila. Umberto Eco
15	NOVI IZBIRNI PREDMETI Poudarjeni tuji jezik (an, nem., fr., it, šp, ru) Tuji jezik: Slovenija v svetu Tuji jezik: Kultura in civilizacija Slovenščina Družbene vloge slovenščine Slovenska književnost in prevodi Evropske študije državljanska vzgoja pouk o človekovih pravicah, okoljska vzgoja ipd.
16	TUJI JEZIKI Prvi tuji jezik (TJ1): an, nem Drugi tuji jezik (TJ2): an, nem, fr, it, šp, ru Poudarjeni tuji jezik: ali TJ 1 ali TJ 2 - PTJ je jezik, ki ima ure (dva nova modula – predmeta) v izbirnem delu programa. - Oddelek se deli v dve skupini in pri vshe urah poleg domačega sodeluje tudi tuji učitelj TJ. - Praviloma sta v vsakem EO poudarjena dva jezika, vendar nobena skupina ne sme šteti manj kot 10 dijakov.
17	TUJI UČITELJI dejavni in neposredni nosilci medkulturne komunikacije rojeni govorci součitelji pri tujem jeziku (PTJ) sodelujejo pri vseh elementih učnega procesa gostujoči učitelji pri nejezikovnih predmetih kot učitelji TJ – ne sodelujejo pri vseh elementih učnega procesa, npr. ne pri ocenjujejo
18	Povezanost predmetov in dejavnosti
19	SPREMEMBE - NOVOSTI NA RAVNI DIDAKTIKE dejavne medpredmetne povezave timsko poučevanje projektni pristop - projektno delo povečana avtentičnost učnega procesa avtentične učne vsebine in dejavnosti (učno okolje) avtentične naloge in avtentično ocenjevanje znanja (criterion-referenced, not norm-referenced)
20	Novi pristopi k učenju in poučevanju Aktivno učenje (learning by doing Ú v učenca usmerjen učni proces: learner-centered - učitelj ni več “the sage on the stage”, ampak “the guide on the side”) Sodelovalno učenje (collaborative learning Ú učenje v skupini Interdisciplinarno učenje (timsko poučevanje) Individualizirano učenje (več inteligenc, različni učni stili Ú learning to learn - strategopedija) Avtentično učenje
21	Novi pristopi k učenju in poučevanju avtentično učenje učni cilji, učne vsebine, učne dejavnosti in učno okolje so odraz resnične kompleksnosti sveta, so življenjsko resnični (contextual/authentic teaching and learning) življenjska relevantnost resnične naloge, ki jih je mogoče obravnavati z različnih perspektiv in dopuščajo različne rešitve sodelovanje refleksija itd. aktivno učenje (learning by doing)
22
23	Projektni pristop Avtentično učenje – reševanje resničnega življenjskega problema oz. naloge Aktivno učenje – learning by doing Avtonomno učenje – velika mera samostojnosti: dijaki sodelujejo pri vseh fazah projekta, od načrtovanja do evalvacije Sodelovalno učenje – projekti so lahko individualni, a so pogosteje skupinski Produktivno učenje - končni “izdelek”, ki je javno predstavljen
24	ZNAČILNOSTI NOVIH UČNIH NAČRTOV Opredelitev učnih ciljev in pričakovanih učnih izidov (nacionalni standardi – avtentično ocenjevanje – kriterijsko! ) Kompetenčnostni pristop deklarativna/vsebinska znanja veščine, spretnosti vrednote, odnos Večja avtonomija šole in učitelja jedrni del izbirni del dodatni del
25	KOMPETENCE Deklarativna znanja (declarative knowledge) Procesna znanja (skills) Vrednote (attitudes)
26	Kako načrtujemo izobraževalni proces
27	KONČNI REZULTATI PROJEKTA Načrtovani (obvezni za vse izvajalce): Učni načrti novih izbirnih predmetov Zbirke učnih gradiv Priročniki za učitelje Pričakovani (spodbujani, a za posameznika prostovoljni): Zbirke učnih gradiv z didaktični napoti za razvijanje strokovne/znanstvene pismenosti pri NJP (ti. CLIL) Navodila in priporočila za integracijo kurikula Želeni/Možni (prostovoljni na osnovi samoiniciativnosti) Zbirke priprav za medpredmetno povezovanje
28